He tapped my heart an I thought he said his name was Love

Ker je danes lep dan in bodo izgovorjene samo lepe besede.

Mark Haddon

      F. Scott Fitzgerald

 Miranda July

                                                                                                Vladamir Nabokov

                                                                                                    Kim Addonizio

 in moja najljubša - Federico Garcia Lorca

Fleurology

Za toplejše dni.

Fashion inspiration

 

najlubša:

Ker sem lena.

Ful si želim na Islandijo. To je moja nova obsesija poleg Peruja.

Dones je zelo neproduktiven dan.

Pesmice bi brala pa na žalost v naši domači knjižnici ni veliko poezije na izbiro, razen če si ljubitelj Franceta Prešerna, kar jaz nisem. Me pa še vedno čaka ta presneto romantična Jane Eyre. Pa Baudolino ki sem ga kupila pred enim letom in pol pa je še kar neprebran, knjižnemu molju v meni se trga srce. 

Grem gledat filem.

Prežeči tiger, skriti zmaj. 

Gledam ga drugič. Prvič mi ni bil všeč, mogoče bo tokrat drugače.

Ljudje, na Islandijo!

Lepo.

Iz kovinskim obešalnikom sem preluknjala mojo najljubejšo jopico umazano roza barve.

Lep začetek dneva.

                                          Bile smo na Dunaju.

Čakam.

Ljudje, bobi palčke te zasvoljive.

Danes sem na risalni mizi našla neznane bobi palčka, oziroma so bili bolj že ostanki bobi palčk. Lastnik je bil neznan in sem jih pojedla. In sem jedla in jedla. In jih je zmanjkalo. Mal so ble že mehke, ampak dobre. In potem sem šla na avtomat in kupila še ene. In še te pojedla, pomagala sošolka. In potem doma, daleč od trgovine in avtomata ki menja denar za bobi palčke me je zagrabila nepopisna želja po bobi palčkah. In sem poklicala očeta in kupil je bobi palčke.

In sedaj imam ta veliko, največjo vrečko bobi palčk.

In sem srečna.

In pomirjeno čakam.

Upam da ne bom predolgo čakala.

Ampak se splača.

Upam, mislim, vem :)

Vsaj lačna ne bom med čakanjem, hvala bogu.

Naj se nekdo javi da iz mano zganja romantiko, da lepe pesmimce ne gredo v nič.

Rada imam to pesmico.

Svet me čaka.

Želja, volja, volja želja.

Enkrat bi res rada zadela v nagradni igri.

Oh, risati, težko.

V svetu interneta še težje.

Treba si je voljo zategnit.

Ljubim sonce v zimskih dneh.

Anapolbanane.

Zdej se že ve da je svet lep :)

Izsiljevanje.

Maček brez imena ki ni maček ampak mačka me nadleguje.

Rad išče visoke točke na človeški figuri, trenutno preferira vrat in desno ramo.

Po dolgem času me ponedeljek iz njim korekcije niso spravile v depresijo, ampak mi celo dale nov zagon.

Čudeži se dogajajo!

Ljudje postavljajo smrekce, jest pa zidam pokopališče.

To je ta praznični duh!

Najprej liter cedevite pa marmeladni buhtelj, potem se pa zakopljem v ta kartonasti otok sredi moje sobe. Ful je fajn bit 50% (baje država ne ve v kater predalček nas pospravit in smo 50 umetniki, 50 inženirji) umetnik, tako maš vedno izgovor zakaj je soba tako razmetana :) Pa še naokrog lahko hodiš iz enormnimi mapami in ponesreči zbijaš babice na mestnem avtobusu številka štirinajst.

Svet je lep ko ti mamica kupi turški med kar tko, iz ljubezni.

Ana

Polnim baterije.

Dan 1.
12 ur spanja, paket filmov, par besed za dušo.
78%, lahko bi iz očmi streljala zajce, tolko energije imam.

Čaka me Ace Ventura, letim.

Untitled.

Za kosilo polnjen avokado, za večerjico pa tunina solata pa pohana mocarela.
Omnomnom.

Svet je lep ko se lahko preseravaš in nažiraš.

Dones je Batman movie night. Komi čakam. Batman & jello shots (gumi kačice namočene v vodki, awesome!)

Cel dan že lenarim, jutri bo naporen dan. Maketa, risanje in učenje.
Mogoče najdem izgovor da mi tega ne bo treba.
Mogoče :)

Slaba.

U pičko mater mi je danes življenje veliko polen vrglo pod noge.
Trpim, cela bolim.

Novice dneva:

Kako velik Penis v obliki Srčka.
Ljubezen je čudna stvar.

Trpimo.
Stol je umeten.
Boli.
Av.

Počutim se nadvse poetsko.
Upam da ne zbolim.


Žrla bi čips in bila srečna. Zavila bi se v odejo, tri dni gledala filme in se smilila sama sebi ( v glavo si prikliči tist safr odlomek iz Bridget Jones)
Resno sem (kot že desetkrat omenjeno) cel vikend risala tlorise, prereze in perspektive, samo zato da sem čakala 5 ur da pridem na vrsto za predstavitev in potem me ubije, resno totalno ubije, v petih minutah. Kr mal sem se ekstencialno zašibila. Resno sem padla v krizo če se resno splača. Tok napornega ponedeljka pa še ne, najbolj me pa straši dejstvo da je bil to šele prvi izmed mnogih. Za jokat, resno, kr mal bi se strmala, zacepetala in zajokala od nesreče. Mogoče bo pa jutri bolje.


Pa še cela torba mi smrdi po suhi salami.

Svet je siv, prenaporen in žalosten.


Ana.

Risanje pokopališča, drugi dan.

Včeri nisem za pol kurca zrisala pa sem cel dan čepela za pisalno mizo. Ampak dones gre hitreje. Še en tloris, tri perspektive in prerezi pa smo na konju! (Odmislimo dejstvo da mam dokončanih točno 10% projektne naloge)

Res ne razumem te vmesne predstavitve. In jezna sem ker sta mi po nevem kakšnem aključju oba 0,05 kemična svinčnika umrla. OBA! In sedaj trpim ob rotringu k se tok paca da je že vse svonjsko in totalno ogabno, jutr se bom pomoje kr v tla ugreznila od sramu.

Ne da se mi.

Res ne.

Sonce je, mal bi šla iz kom na kavo pa mal na šetnjo. Tako sem pa obsojena na umetno svetlo, risalno mizo in čuden vonj mojega psa.

Sm pa res dolgo spala. Do 12h. Mislm da sem podzavestno vedla da bo dones celonočna pa se je blo treba naspat.

No, zdej sm pojambrala, zdej grem pa trpet naprej.

Če umrem, sporočim.

                                                 come and make skinny love with me.

Anapolbanane.

Diši po ideji

Mi smo nevtralno neodločeni.

Mi smo Švica.

Vi se pobijte med sabo,

mi bomo pa burek jedli.

Kupila sem si žepne grelce. Zdaj komej čakam da bo mraz da jih lahko sprobam.

 Imam nove križanke ampak so ful težke. Bi jih rešila iz pomočjo strica googla, ampak potem bi mela slabo vest.

Sem pa sudoko rešila.

Ahhh, Parfum.

Lep film, še boljša knjiga.

Enough said.

Do me wrong.

Ahhh, veš da si zabluzil ko te devetka iz herbarija totalno dokončno in predvsem neskončno NE razveseli do praga orgazma.

In ni mi všeč pitje kave na mrazu bret tople dekce in grelca nad mojimi kodri.

In res res mi ni všeč ker se profesor dedi Lojz vsak teden zlaže da bo drug teden kolokvij in mu slepo vedno verjamem in se vedno prikažem in nato delam kolaže iz časopisnega papirja. Je pa res da se počutim nadvse otroško in sproščeno ob strganih časopisnih straneh in lepljivih dlaneh. Kar je okej. No, v nastanku je nov projekt iz novo starimi srčki, zaenkrat je še vse ovito v misteriozne ovinke in nedoločene besedne zveze, ampak so domenjena srečanja in takrat bo vse jasno, kristalno jasno. 

No.

 Film, film, film.

Inception. take three. Jospeh Gordon Levitt, srček piškotek.

Kupila sem si Shutter island knjigo, ampak zdej je nimam časa brat. Nekak slutim da bom mela celo knjižnico neprebranih knjig in potem bom mela velik domačega branja. Ampak to pride po tem ko e bom naveličala živet v Toskani, delat makarone in gojit pujse. Anpak moji pujsi ne bojo taki... pujsi. Debeli in umazani. Bodo fit in lepo gojeni.

Zelo neimpozanten vnos v blog. Ne more bit vse poetsko nelogično in totalno dolgočasno.

                                 imam podobnega, ampak hočem tega, victoriasecret

                                                     hvalaprosim.

                                                  to je pa naslednji fashion project.

                                                         

Sincerly yours,

Anapolbanane.

P.S. : Svet je lepši ko imaš novo pižamo.

Untitled

Cilinder

Mercator milanska salama ima sumljivo isti okus kot ogrska salama. 

Evropska unija briše meje.

Res mam slabo vest ker se nisem učila herbarija. 

Nazadnje ko sem pogledala je bla ura 16.00, zdej je že 19.55 in to že res nebožja ura za učenje.

Bomo jutri.

Ali pač ne.

Če bo bog dal.

Oziroma moja lenoba.

Stankala sm pol litra oranžne cedevite in se počutim popolnoma isto kot prej.

Lepo lepo.

Te počitnice sploh niso počitniške, čaka me hardkor risanje in to mi res ni všeč. Čeprov potihem nekak vem da bom itak v soboto in nedeljo potegnila dve celonočni in oddala popoln zmazek in si potihem želela da bi se tla pod mano odprla in me požrla ampak ker pač me to ne gane čeprov bi me moglo se ne bom sekirala do sobote. ajde petka da bo solidno delo. ne ne sobote. Mal sm mogla pojambrat. pa sej ne da mam kej velik za jambrat, ampak vseeno. bog nas nima rad. resno lahko najebem nekoč.

lepo.

Piškotka

Žalostna sem ker si nisem izborila karte za Izlet. Baje je noro hud filem. Upam da bo na rednem sporedu še kod, ker na internetu ga ni nikjer še zaenkrat. Ah ja.

Kok sta prikupna v sedmi sezoni :)

Objektiv

Ne maram k inštaliram nov iTunes in je čisto isti kt prej. Pol me pa še iPod jebe.

Dones sem prebrala dnevnikove objektive za tri tedne nazaj pa še herbarij za kolokvij sem se naučila plus pogledala sem ene tri filme in bila na treh kavicah.

Pa je ura šele pol osmih.

Končuje se life, danes zadnjič zastonj kava ob dobrem filmu, joj.

Bruce Springsteen je res šarmanten.

Joj nevem od kje je moj paviljonček tako svinjski.

Črka Ž je oranžne barve.

Nicht gut.

Moram vadit nemščino za na Dunaj :)

                                 Saša <3

Trolljegeren!

Saj ne moreš verjet kako se lahko totalno beden dan prelevi v čisto čudovitega.

Prvo kot prvo, ni predavanj do 28.11. Čakajo me samo ponedeljkove korekcije in sredin kolkvij.

Drugo kot drugo, nardila sem zadnji zipti iz prvega letnika (če pač povem da je to športna vzgoja, se sliši mičken nepomembno - ampak zame, drobno nemišičasto in predvsem leno bitje, je to ornk pomembno!). 

No, pa še vampirji in lovci na trole me dones zabavajo. Bjutiful. Mumford and sons, malce sem zaljubljena. Brala bi, pa se mi ubistvu ne da. Ubistvu nevem katero prebrat, ker jih je tok na čakalni listi. Pa cela sezona Buffy the vampire slayer še nepogledana čaka na računalniku! Scarlet Johansson ima presenetljivo vredu komade. Sestri Deschanel sta moji junakinji. Trenutna obsesija - Joseph Gordon Levitt. Piškotek! Mumford and sons, malce sem zaljubljena. Brala bi, pa se mi ubistvu ne da. Ubistvu nevem katero prebrat, ker jih je tok na čakalni listi. Sem pa ta zadnji Vogue končno uspela prebrat. Ubistvu bi mogla Kandinskega in Kleeja prebrat, resno mi že trkata na vrata, ampak bosta še malček počakala.  Pa cela sezona Buffy the vampire slayer še nepogledana čaka na računalniku! Všeč mi je ta megla. Mraz ne tok, megla je vredu. Če nisi ob 6h popoldne na avtocesti. Mal sem hiperaktivna, ampak nič zato. Samo eno kavo sem spila danes, mogoče zato. Ful je čudn, da kava glih obratno dela, pomirja. Ampak to mi je všeč.  Mogoče bi pa ljudi prepričala da bi Inception gledal. Odločila sem se da kupm vse herije poterje na dvdjih. Tako jih lahko gledam vsak mesec, skoz. Kadarkoli hočem. No, tok mojih misli se je nekak prekinil, šla je nitka, šla. Ja šivat bi blo tud fino znat. Narisala si bom brke na skodelico za čaj, zdi se mi ljubko, to, brke na skoledilco. Čez eno leto moram zapustiti domače gnezdo in se vseliti v črno luknjo droge in razvrata. Ne sej ne, sej bomo zmogli. Zebe me. Strgan štumf mam. In najdla sm joker vijolično barvico ki ni akvarel. Sem omenila da mam celo risalno mizo od črnega tuša? Lahko se lažem da me je napadla sipa, ampak sem jo premagala in iz nje naredila črno rižoto. Fak ja. Kok mi gre na živce k pes mačka naskakuje. 

Svet je nadvse gostobeseden, meglen in prečudovito poln idej.

Amen.

Trash talk.

Nikol ne uganeste kje sem bila na jutranjem sprehodu.

Na smetišču.

In potem sem še čez glinščico in po mokriščih s profesorjem gozdarjem skakala. Zgleda oni ne poznajo pojma SPREHAJALNA POT. Lep dan za dvojno dozo terenskih vaj.

Žalostna sem ker ma kostanjev med okus kot navaden med.

Dones ne morem rečt da je svet lep.

Stop

Boleče grlo. Jutranje bujenje. Sladke mandarine. Ponedeljkov načrtovalski studio. Domače projektanske naloge. Preveč grozne grozljivke. Megla. Vonj mokrega psa. Preveliki copati. Prazen hladilnik.

Mali zlobci.

Prehlajena moram zrisati oz. na papir skozi oblikovalske cevi preliti na papir čustva ki jih čutim, kadar sm na pokopališču. Dan bo še pester in zabaven. Upajmo da ne zmanjka kave.

Ana

 

The Dark Hedhes, Antrim, Irska (šla bi, šla!)

Zmerno sončno in toplo

Sveža posteljnina. Mačje predenje. Polžje hišice. Gozdna tla pokrita iz jesenskim listjem. Jesensko sonce. Jutranja kava. Lepa pisava. Mode lak za nohte. Vonj lesa. Veter. Polica polna neprebranih knjig. Mehka brisača. Štrikan šal. Samotne ure. Časopis. Vonj sivke v babičini omari.

Male radosti.

Kaj nam je bilo tega treba?

Mati narava ima slab teden.

Zastrupljena in bolna ždim v svoji razmetani sobici in gledam Merlina.

Šla bi na dansko nabirat jagode, na irsko reševat tjulne, na kostariko gledat kotaleče se želvice.

Šla bi ven iz te sive ljubljane.

Mogoče še počakam na kuhano vino in pražene mandeljne :)

Grem.

Svet je lepši ko si ne izkašljaš pljuč.

Ana

c'est la vie

Točno tako.

Vsakodnevno grobove obiskujejo starejši, predvsem ženske, saj živimo dlje.

Veverice za polovico svojih lešnikov pozabijo kam so jih zakopale.

In ne, res si ne morem polizat komolca.

In res ne maram kadar mati pomiva posodo medtem ko se jaz tuširam ker pol v kopalnici ni tople vode.

In res ne maram kadar mi lan poje kaj pomembnega.

In res res ne maram če gdo poje celo vrečko kokic.

In res ne maram če se veslim filma in potem po treh minutah zijanja ugotovim da je res beden

Mam pa rada tople radiatorje in domač čaj iz šipka in grozdja.

Mam rada kostanj in piknike in kuhano vino.

Mam rada kostanjeve piknike oblite iz kuhanim vinom v družbi sošolcev.

Anapolbanane.

Iz ljubezni

Češem si lase in močno mislim na lešnikov sladoled.

Moram si kupiti novo pižamo, ta je hladna.

Danes črni turizem, rezultat boleča glava in črno srce.

Zebe me, in vsa postelja je kosmata zaradi psa.

Lan je hotel pojest mojo torbo, pa sm ga premamila iz dnevom staro klobaso.

Maček še vedno ne zna mijavkati.

Včasih mi zapaše presti, čist tko, iz ljubezni.

Vse je črno, znotraj in zunaj.

Oh, trpim ko si češem lase.

Amen.

Lets think french thoughts.

Všeč mi je.

Konec vikenda, spet ponedeljek.

Jutri moram v novo mesto in naokoli gledat pokopališča.

Resno morbiden projekt me čaka ta semester.

Redroomredroomredroom.

The shinning sm gledala.

Pa dirty dancing. Spet.

Čaka me še Jane Eyre.

Pa gospod Darcy.

Pa kavica na vetrovnem sončku ki bi se ubistvu lahko končala kot pitje na mrazu, ampak pustimo se presenetiti. 

Hočem v gledališče. Počutim se nekulturno ker že tok časa nisem bla v gledališču.

(cenk sonmezsoy)

Today, not a single fuck was given.

Fak.




:)

Ena sama velika žalost

Morbidno vreme.

Zavlekla se bom v pojstlo in me ni ven dokler ne posije sonce.

Joj.

Prov čutm kako umiram po koščkih, res sm lena.

Zrisat moram še par stvari za oddajo, pol grem pa v posteljo pit kavo in gledat filem, sicer še nevem katerega, ampak nekaj se bo pa že našlo. Dones mi ga sede romantika, ker je že tko al tko morbidno vzdušje.

Svet je lepši ko si na morju iz lušnim vodičem in v daljavi opazuješ gnezdenje galebov.

Ana

knowledge can be trippy

how awesome is that!

danes je bil lepo na morju, na pol smo se izgubili v italijanskih vasicah in hribih, od daleč vidli trst in se posončili v ankaranu. sladoled je res božanki.

mravljince imam v roki, joj.

Svet je slajši.

Ana

Italia

Čeprav sm bla že ene tretjič sama v benetkah, sm se spet izgubila.  In kljub enormnim znakom ob ulicah ki so bli opremljeni še s puščicami k katero smer, res ni šlo. Ampak ščasoma smo našle :)

 














Potem so ble na vrsti Firence, obiskane že drugič. Res luškano mestece, vse na kupu, mogoče mal primanjkuje hudih lokalov v centru. In špar naju je oropal! Za zajtr ki smo ga pojedle na cerkenih stopnicah smo dale 10evrov. Za ta denar bi se ornk v kafeteriji najedle!

No, 4 ure vožnje v smrdljivem kupeju, in taraam Rim! Prvič v Rimu, malček me je razočaral, mogoče zato ker ne maram teh na pol podrtih antičnih kamnov, rimska zgodovina me nikoli ni zanimala. Čeprov je bilo zanimivo.

Zdaj vem zakaj čez to ogromno luknjo nikoli ne dežuje! Ampak kako je vedu da ne bo deževalo? Sej se da vso fiziko in kemijo in matematiko stokrat preračunat na papirjih, ampak praksa je čist drugo. Pantheon mi je bil najljubši.

Vatikan mi je bil najbolj ušeč, ker je bolj miren pa ni prometa. Tud turisti se nekak porazgunijo pa ni tistga občutka kot pri Treviju in španskih stopnicah. (od tega nimam niti ene solidne slike, ostali turisti so vedno pokvarl sliko)

Bleh, čez par dni je faks. Hvala bogu grem čez en teden še iz evico potovati do črne gore :)




Svet bo.




Ana