Ljudje, bobi palčke te zasvoljive.
Danes sem na risalni mizi našla neznane bobi palčka, oziroma so bili bolj že ostanki bobi palčk. Lastnik je bil neznan in sem jih pojedla. In sem jedla in jedla. In jih je zmanjkalo. Mal so ble že mehke, ampak dobre. In potem sem šla na avtomat in kupila še ene. In še te pojedla, pomagala sošolka. In potem doma, daleč od trgovine in avtomata ki menja denar za bobi palčke me je zagrabila nepopisna želja po bobi palčkah. In sem poklicala očeta in kupil je bobi palčke.
In sedaj imam ta veliko, največjo vrečko bobi palčk.
In sem srečna.
In pomirjeno čakam.
Upam da ne bom predolgo čakala.
Ampak se splača.
Upam, mislim, vem :)
Vsaj lačna ne bom med čakanjem, hvala bogu.
Naj se nekdo javi da iz mano zganja romantiko, da lepe pesmimce ne gredo v nič.
Rada imam to pesmico.
Svet me čaka.
