Maček brez imena ki ni maček ampak mačka me nadleguje.
Rad išče visoke točke na človeški figuri, trenutno preferira vrat in desno ramo.
Po dolgem času me ponedeljek iz njim korekcije niso spravile v depresijo, ampak mi celo dale nov zagon.
Čudeži se dogajajo!
Ljudje postavljajo smrekce, jest pa zidam pokopališče.
To je ta praznični duh!
Najprej liter cedevite pa marmeladni buhtelj, potem se pa zakopljem v ta kartonasti otok sredi moje sobe. Ful je fajn bit 50% (baje država ne ve v kater predalček nas pospravit in smo 50 umetniki, 50 inženirji) umetnik, tako maš vedno izgovor zakaj je soba tako razmetana :) Pa še naokrog lahko hodiš iz enormnimi mapami in ponesreči zbijaš babice na mestnem avtobusu številka štirinajst.
Svet je lep ko ti mamica kupi turški med kar tko, iz ljubezni.
Ana