Mogoče je PMS, mogoče doživljam živčni zlom.
Mogoče imam bujno domišljijo.
Mogoče imam beden dan. Teden. Mesec.
In zato sedim ob enajstih zvečer z maskaro čez pol obraza v postelji in čakam da mine.
Čakam da me mine prižgat čik.
Čakam da me mine domišljija.
Čakam da mine da sem sama.
Ah ja.
Mogoče svet je.
