Bežim.

Bežim, pa ne bi smela.

Nostalgija.

Kako je bil svet še lepši ko smo bili mladi 16 let. 

 mar voham pomlad?

90.

zanimivo:
For every minute you are angry you lose sixty seconds of happiness

Spala sem 12ur. Pa sem še vedno zaspana.

Ne maram ker kava nima več učinka name. Treba bo kaj spremeniti glede tega.

18.1.2012

Ko sediš na vlaku in sonce riše sence na tvoje lice.
In ti odplavaš s hitrostjo najhitrejšega.
V ozadju črički, pred tabo pa bela modrina polna načrtov in ljubezni.

"Naslednja postaja Ljubljana - Zalog."

Ljublja Ljubljana, ljubim te,
ampak vsako jadro kdaj pa kdaj potrebuje
malo svežega vetra.

alefakinluja

Uspelo mi je.
Uničena, razbolela in izmozgana sem, ampak mi je ratalo.
Najbrž mi bo treba do petka vse popraviti, ampak petek je daleč, jest pa si lahko trenutno privoščim dve uri sladkega spanca preden moram na faks.
Bi kr malo zapredla od ugodja, ampak ne bom ker nimam energije. Ne upam se pretegnit ker me je strah da se bo kaj zaskočilo.
Zaljubljena v posteljo. Oh, ah.

O moj bog, aste že gdaj bli tok zaspani da je spanec dejansko bolši od orgazma?
Fak ja.

Untitled vol2

Pa začnimo.
Trpeti.
Fizično in psihično.
Sporočim v ponedeljek če preživim.


Upam da bo svet še vedno lep čez 3 dni.

Sveže gradivo.

Maček mi strastno rine kremlje v moj že tako brazgotinaste rame.

Tudi moja pljuča imajo strastno željo po krajšem sprehodu skozi ustno votlino.

Škoda ker je že konec dneva, drugače bi več uporabljala besedo strastno.

Nevem kdo je to rekel. da je misel kot vrvica in da se včasih vrvica strga in misel izgubi.

Niti moji mladi možgani niso varni pred natrganimi vrvicami in težkim mislim.

 Mogoče pa spanec utrdi vezave in poveže splete. Škoda samo ker se zjutraj spet razlahljajo in svet je zopet konfuzen in neprijeten. Je pa vsaj sončen ta konfuzen svet. Skozi sončne žarke še domača naloga lepše izgleda :)

Svet je lep ko zjutraj nisi sam.

Ana

.

Ko življenje iz tebe posrka celo življenje.

                                                                       take me there.

PROTESTIRAM.

Proti domačim nalogam in neošiljenim svinčnikom.

Proti težkim enačbam in nedelujočim kalkulatorjem.

Proti perspektivi v višini oči in mojemu znanju o prespektivi v višini oči.

Proti groznemu izpitnemu obdobju in toni izpitov.

Proti zimi ki ni zima.

Proti izpadom elektrike in oblačnim nočem.

Postpraznično

Pojedla sem škatlo rafaelov.

Umrla bom debele in boleče smrti.

Danes smo destilirali eterično olje poprove mete.

Destilacija je potekala dve uri, vmes pa smo poslušali nadvse kemijsko obarvne in predvsem dolgočasne seminarske naloge.

Še prej pa sem se spoznala s predpotopnim računalniškim pogramom ki ga je razvila ameriška vojska.

Današnji dan je bil... odveč.

In popolnoma neimpozanten, kljub temu da je zadnji dan mojega dvajsetletja in juti vstopim v tridesetletje. To se sliši pa že kar star. Hvalu bogu izgledam stara 17 :)

Zadnje čase me Lars von Trier totalno navdušuje. Ker je samovšečen prasec in ga ne skrbi če iz svojimi besedami prizadane ljudi okoli sebe. Vidim sebe v njem in nisem nič kaj zaskrbljena glede tega, samo da tudi mene ne prizadane depresija.

Odvečen vnos v blog, da se ujema iz današnjim dnevom :)

Svet je lepši ko pred faksom odganjajo že mačice.