U pičko mater mi je danes življenje veliko polen vrglo pod noge.
Trpim, cela bolim.
Novice dneva:
Kako velik Penis v obliki Srčka.
Ljubezen je čudna stvar.
Trpimo.
Stol je umeten.
Boli.
Av.
Počutim se nadvse poetsko.
Upam da ne zbolim.
Žrla bi čips in bila srečna. Zavila bi se v odejo, tri dni gledala filme in se smilila sama sebi ( v glavo si prikliči tist safr odlomek iz Bridget Jones)
Resno sem (kot že desetkrat omenjeno) cel vikend risala tlorise, prereze in perspektive, samo zato da sem čakala 5 ur da pridem na vrsto za predstavitev in potem me ubije, resno totalno ubije, v petih minutah. Kr mal sem se ekstencialno zašibila. Resno sem padla v krizo če se resno splača. Tok napornega ponedeljka pa še ne, najbolj me pa straši dejstvo da je bil to šele prvi izmed mnogih. Za jokat, resno, kr mal bi se strmala, zacepetala in zajokala od nesreče. Mogoče bo pa jutri bolje.
Pa še cela torba mi smrdi po suhi salami.
Svet je siv, prenaporen in žalosten.
Ana.
